DomovPredstavitevPonudbaPosebna ponudbaFotoKontaktEnglishDeutsch
Domača gostilna Mihovc - Stara Fužina, Bohinj, Slovenija
 
Gostilna Mihovc je pristna domača gostilna z dolgoletno tradicijo. Odlikuje nas pristen domač videz gostilne, prijazno osebje v narodnih oblačilih in široka ponudba domače hrane.
 

Posebna ponudba

Ponudba menijev za šole
Oglejte si posebno ponudbo menijev za šole.
Cena menija samo 6,00 € na osebo!
Več >>
Ponudba menijev za skupine
Oglejte si posebno ponudbo menijev za skupine.
Cena menija samo 10,00 € na osebo!
Več >>

Več posebne ponudbe >>

Dogodki 

Trenutno ni napovedanih dogodkov.

Več dogodkov >>

Predstavitev

Gostilna Mihovc je pristna domača gostilna z dolgoletno tradicijo. Odlikuje nas pristen domač videz gostilne , prijazno osebje v narodnih oblačilih in široka ponudba domače hrane.

Nudimo domačo in ostalo hrano po naročilu, bogate dnevne menije in malice. Sprejemamo tudi prednaročila za skupine in raznorazna praznovanja. Pogostitve naredimo lahko tudi na zares tradicionalen način z obiskom planšarskega muzeja, stare žage na vodo in mlina, kjer lahko ponudimo domače aperitive in predjedi.

Domača gostilna Mihovc - Stara Fužina, Bohinj, Slovenija Domača gostilna Mihovc - Stara Fužina, Bohinj, Slovenija Domača gostilna Mihovc - Stara Fužina, Bohinj, Slovenija
     
Domača gostilna Mihovc - Stara Fužina, Bohinj, Slovenija Domača gostilna Mihovc - Stara Fužina, Bohinj, Slovenija Domača gostilna Mihovc - Stara Fužina, Bohinj, Slovenija

Zgodovina

Predniki so imeli gostilno v Stari Fužini od leta 1875, kjer so prodajali žganje in vino. Leta 1888 so kupili hišo "Pri Mihovcu". Bila je skromna lesena hišica. Na tem mestu so leta 1903 zgradili novo hišo, kakršna je še danes.

V gostilni je bila velika veža, hiša s kmečko pečjo in posebna soba za goste z dvema okroglima mizama. V hiši so bile tri velike mize, ena manjša pa pri peči, ki so jo obdajale lesene klopi. V hiši in posebni sobi sta še vedno "bohkova kota". Pri vratih je bila zidna omara, v kateri so bili zgoraj kozarci, spodaj pa pijača - vino, žganje, pivo in sodavica. Vino so kupovali pri Mejaču v Komendi, na Primorskem, kasneje pa pri Pavlinu v Podbrezjah. Pošiljali so jim ga po železnici v lesenih sodovih do Bohinjske Bistrice, od koder so ga pripeljali kmetje na vozovih. Sodove so skotalili v klet po lesenih stopnicah. Sodovi so bili iz hrastovega lesa in so držali od 150 do 170 litrov belega vina. Sod so položili med dva lesena tramova. Zaradi transporta je vino v sodu moralo počivati nekaj dni, potem so ga pripravili za točenje. Leseno pipo so zabili v plutovinasti zamašek na sprednjem delu soda. Na vrhu pa so v lesen zamašek zabili železen klin, ki je dajal zrak, da je vino priteklo v dvolitrsko steklenico (štefan). Vino so točili od leta 1970.

V našo gostilno so prihajali številni gostje. Med njimi so bili inženirji, ljubljanski zdravniki, duhovniki in škof Jeglič. Nudili so jim hrano in stanovanje. V tistem času so kuhali ješprenj, juho, krvavice, pečenice, koruzne žgance, zelje, repo, domačo šunko, zaseko in klobase.

Leta 1908 je neki češki potnik ponudil glasbeno omaro in so jo kupili. Njena vrednost je bila srednja kmetija (16 krav), plačali pa so jo s cekini. Do Lesc je prišla z vlakom, tam pa so jo pretovorili na vozove, katere so pripeljali Blejci s konji, kar je bilo ceneje kot z vlakom. Ob praznikih so sosedje in vaščani prišli v gostilno in ob melodijah zaplesali. Glasbena omara ima zgoraj tri stekla, poslikana z rožami. Eno steklo je še originalno. Nad njimi je zapisano ime delavnice in kraja, kjer so jo izdelali "Klepetač Prag". V omari sta dva valja z žebljički, veliki in mali boben ter triangel. Na vsakem valju je osem slovenskih in avstrijskih melodij - valčkov, polk in maršov. Označene so s številkami. Vsak valj tehta 60 kg, zadaj pa je 120 kg utež, ki jo ob igranju vleče jeklena vrv. Navada je bila, da ni igrala, kadar je nekdo v vasi umrl. Glasbena omara je še vedno v gostilni, vendar igra nepopolno. Je ena izmed najstarejših v Sloveniji.

Leta 1934 so dogradili še verando, leta 1959 pa še gospodarsko poslopje - hlev. V njem so bile 2 do 3 krave, 4 do 5 prašičev, 12 kokoši, petelin in mucek.

Prva je gostilno vodila Marija Gašperin, kasneje, od leta 1922, pa Bavant - Valentin Gašperin. Od leta 1929 jo je vodila Marija - Mina Gašperin, od leta 1973 pa Tončka.

Gostillno vodi že od leta 2011 g.Boštjan Potočnik pod družbo MIHOVC d.o.o.

Lokacija

Najdete nas v centru vasi Stara Fužina, v bližini Bohinjskega jezera. Gostilna leži ob glavni cesti, ki pelje od Ribčevega Laza proti Srednji vasi v Zgornji bohinjski dolini.


Povečaj zemljevid

Natisni natisni  |  Na vrh na vrh